NAPREDNI ELEKTROENERGETSKI SISTEMI

Druga stopnja podiplomskega študijskega programa elektrotehnike

Kaj so napredni elektroenergetski sistemi?

Konvencionalni napajalni sistemi

Tudi danes, ko so obnovljivi viri dostopni v večji meri, je večina električne energije še vedno proizvedene iz običajnih virov. To so hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrske elektrarne.

Obvezno ravnotežje

Ravnovesje električnih napajalnih sistemov ni več samo ravnovesje med proizvodnjo in porabo. Danes iščemo ravnovesje tudi med konvencionalnimi napajalnimi sistemi in obnovljivimi viri električne energije, ter njihovo ceno in vplivi na okolje.

Zelena energija

V želji, da bi zmanjšali vplive na okolje, postajajo alternativni viri električne energije vedno bolj pomembni. Prihodnost pripada naravnim virom energije. V ospredju zelenih rešitev so veter, sonce, geotermalna energija in energija morja. Povečano povpraševanje po trajnosti bo sčasoma pospešilo njihovo prisotnost, zato je nadaljnji razvoj sistemov zelene energije z uporabo sodobne tehnologije in naprednih metod nujen.

IKT in tehnologije prihodnosti

Sodobnih elektroenergetskih sistemov si ne predstavljamo več brez obsežnega sodelovanja z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami. Med študijem boste globoko vključeni v preučevanje komunikacijskih sistemov, platform za zbiranje podatkov, programske opreme in kibernetske varnosti, tako z vidika proizvodnje kot končnega uporabnika.

Soočite se z modernimi izzivi

V prihodnosti bodo za vključitev sodobnih proizvodnih virov v elektroenergetski sistem, za povečanje obstoječih zmogljivosti prenosa in vzpostavitev novih potrebne sodobne alternativne možnosti. Te bodo potrebne tudi za zanesljivo oskrbovanje potrošnikov s kakovostno električno energijo.

Več moči

Poiskati bomo morali pot do povečanja tehnične in gospodarske učinkovitosti celotnega elektroenergetskega sistema, vključno s končnimi uporabniki. Vse to ne bo mogoče brez nove generacije inženirjev s potrebnim znanjem na področju naprednih elektroenergetskih sistemov.

Študijski program Napredni elektroenergetski sistemi

Učni načrt

Zimski semester
Oktober–februar

Nosilec predmeta:

Marko Čepin

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64216
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

  • Hidroelektrarne
    Osnove hidrodinamike, strujanje v cevovodih in kanalih, osnove turbinskih strojev, konstrukcijske in obratovalne značilnosti turbin, turbinska regulacija, jezovi in pregrade, hidravlične sheme hidroelektrarn, razdelitev hidroelektrarn glede na akumulacijo, padec in pretok ter način upravljanja.
  • Termoelektrarne
    Osnove termodinamike, procesi zgorevanja in parni kotli, izkoristki tehnoloških procesov, značilnosti parnih in plinskih turbin, problematika izpustov in njihov vpliv na okolje, čistilne naprave za zmanjšanje emisij izpustov iz termoelektrarn.
  • Jedrske elektrarne
    Osnove jedrskih reakcij, povezava mase in energije, pomembne značilnosti najpogostejših tipov jedrskih reaktorjev, obratovanje jedrskih reaktorjev, sistemi jedrskih elektrarn, naravno sevanje in zaščita pred sevanjem, jedrski odpadki, njihovo shranjevanje in njihov vpliv na okolje, varnost jedrskih elektrarn, metode za ocenjevanje tveganja.

 

Cilji in kompetence:

Študent bo poznal osnovne mehanizme pretvorbe primarnih energetskih virov v električno energijo s klasičnimi tehnologijami. Znal bo oceniti energetske potenciale primarnih virov energije v smislu proizvodnje električne energije. Poznal bo osnovno zgradbo in funkcijo posameznih komponent konvencionalnih postrojenj za pretvorbo v električno energijo. Seznanil se bo s problematiko in dilemami umeščanja konvencionalnih energetskih objektov v prostor. Spoznal bo teoretične matematične modele procesov povezanih s pretvorbo električne energije v elektrarnah in njihove teoretične izpeljave ter poenostavitve.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje

 




Nosilec predmeta:

 
Andrej Košir Matevž Kunaver

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64215
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

  • Definicija, lastnosti in omejitve strnjenega linearnega vezja, karakteristike idealnih elementov.
  • Bazični električni signali: harmonični signal, enotina stopnica, enotin impulz in operacije na signalih.
  • Topološki opis vezja, vpadna matrika, matrika oken grafa, vejna, zančna in vozliščna metoda postavljanja enačb vezja.
  • Teorem o transformaciji virov, dualnost in Tellegenov teorem.
  • Klasična analiza: sistemska diferencialna enačba in njena rešitev, začetni pogoji in interpretacija rešitve.
  • Konvolucijska metoda.
  • Izmenična analiza: kazalci, sistemska funkcija, imitančna in prevajalna funkcija, kompleksna moč , Tellegenov teorem in Bodejev diagram.
  • Enovhodna vezja: Théveninov in Nortonov dvopol, teorem o maksimalnem prenosu moči, resonanca.
  • Dvovhodna vezja: teorem o recipročnosti, parametri dvovhodnih vezij, ekvivalentna vezja in združevanje.
  • Vhodna impedanca, preslikave impedanc in impedančno prilagajanje, prevajalne lastnosti in prevajalna funkcija.
  • Analiza s spektri: Signalni spektri, uporaba Fourierove trigonometrijske in eksponentne vrste in integrala pri analizi linearnih vezij.
  • Laplaceova transformacija: Laplaceov transform, model vezja v domeni kompleksne frekvence, začetno stanje vezja, sistemska funkcija, analiza vezij z Laplaceovo transformacijo. Računanje inverzne transformacije.

 

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je podati znanje o linearnih vezjih in sistemih, vključno s povezovanjem signalnih domen in analiz linearnih sistemov. Študent spozna temeljnega znanja o strnjenih električnih vezjih in analizah linearnih električnih vezij in linearnih sistemov. Spozna predstavitve, komponiranja in analize zveznih signalov vključno s spektri in Laplaceovo transformacijo. Spoznavanje sistemskih vidikov in temeljna znanj ter razumevanj analize linearnih sistemov in izbranih fenomenov v linearnih sistemih, povezanih z elektroenergetiko in mehatroniko.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • vaje
  • projektno delo

 




Nosilec predmeta:

  
Janez Bešter Andrej Kos

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64237
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

  • Osnovni koncepti omrežij (povezave, hierarhija, omrežni elementi, terminalska oprema, povezavnost). Arhitektura omrežij (dostop, agregacija, jedro, storitveni podsistemi). Širokopasovna omrežja in storitve. Dostopovna fiksna in mobilna omrežja ter tehnologije. Arhitektura paketnih stikal.
  • Ethernet tehnologija in omrežne storitve.
  • Arhitektura, protokoli in storitve protokolnega sklada TCP/IP.
  • Osnove usmerjanja. Napredno usmerjanje (algoritmi in mehanizmi). Omrežne tehnologije in storitve internetnega protokola verzije 6. Multicast prenosni način. Varnostni algoritmi, protokoli in varnostne storitve omrežij.

 

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je podati koncepte, arhitekture in protokole v sodobnih komunikacijskih omrežjih. Poudarek je na vidikih in procesih prenosa prometa z internetnim protokolom. Študenti bodo pridobili potrebna znanja in veščine s teh področij.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje

 





Nosilec predmeta:

  
Marko Topič Boštjan Glažar

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64224
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

  • vezja za preoblikovanje signalov
  • uporovna vezja z enim vhodom
  • ohmski usmerniki
  • rezalniki
  • napetostni regulatorji
  • tokovni regulatorji
  • komparatorji
  • nelinearni ojačevalniki
  • močnostni ojačevalniki
  • dinamična vezja z enim vhodom
  • RC in RL usmerniki
  • množilniki napetosti (tudi preklopni)
  • detektorji
  • pripenjalniki
  • vezja za generiranje signalov
  • Monostabilni multivibrator, bistabilni multivibrator, astabilni multivibrator (poudarek na realizaciji z logičnimi gradniki)
  • preklopni napetostni stabilizatorji
  • DC/DC pretvorniki (poudarek na principu delovanja in na realizaciji)
  • preklopni usmerniki (poudarek na principu delovanja in na realizaciji)
  • preklopni razsmerniki (poudarek na principu delovanja in na realizaciji)
  • Fazno sklenjena zanka (poudarek na principu delovanja in na realizaciji)
  • Analogno-digitalni in digitalno-analogni pretvorniki
  • Aplikacije
  • A/D in D/A pretvorniška vezja
  • Sample/Hold vezja
  • Anti-aliasing filtri
  • A/D vezja
  • D/A vezja

 

Cilji in kompetence:

Predmet nagrajuje znanja analognih elektronskih vezij in podaja temeljna znanja s področja nelinearnih elektronskih vezij, ki so osnova za inženirje elektrotehnike. Predmet opisuje temeljne principe, ki so vezani na primere in znanja iz prakse. Snov predstavlja zaključeno celoto s področja nelinearnih elektronskih vezij in predstavlja nadgradnjo predmeta Analogna elektronska vezja na študijski smeri Elektronika, hkrati pa je podlaga za strokovne predmete v višjih letnikih študija elektronike.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo

 





izbirni zimski predmeti

Študentje morajo izbrati en (1) predmet

Nosilec predmeta:

 
Grega Bizjak Matej Bernard Kobav

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64254
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 30/45/75

 

Vsebina:

Predmet je osredotočen na človeka in njegovo potrebo po svetlobi. S pomočjo izbranih poglavij bo predstavljen vpliv svetlobe na človeka in kako lahko te vplive skupaj z razsvetljavo in sodobnimi svetlobnimi viri uporabi za izboljšanje našega življenja. Sodobna razsvetljava naj ne bi samo omogočala dobrega vida ampak mora stimulirati naš celotni organizem. Poleg tega pa mora biti še energetsko učinkovita in imeti čim manjši vpliv na okolje.

Vsebina je razdeljena na naslednja poglavja: vidni vplivi svetlobe; nevidni vplivi svetlobe; fizikalne osnove svetlobe; svetloba in barve; fotometrija; svetlobni viri; svetilke; razsvetljava z umetno svetlobo; dnevna svetloba; načrtovanje razsvetljave; kakovostna cestna razsvetljava; načrtovanje cestne razsvetljave.

 

Cilji in kompetence:

Pri predmetu se študent seznani z stanjem tehnike pri razsvetljavi. Pri tem spozna tudi, kako pomembna je razsvetljava za ljudi in kako se lahko s pravilno razsvetljavo izboljša delovne in bivalne pogoje pa tudi, kateri problemi so povezani z razsvetljavo z umetno svetlobo. Študent spozna metode za izračune razsvetljave in se nauči uporabljati ustrezna orodja za načrtovanje razsvetljave.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo

 







 

Nosilec predmeta:

Matej Zajc

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64311
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

Analogni gradniki elektronskih komunikacijskih vezij, tehnologije izdelave analognih vezij: ojačevalniki, filtri, analogno/digitalna pretvorba signala. Gradniki digitalnih komunikacijskih vezij: namenski procesorji, programljive arhitekture, periferne enote, tehnologije izdelave digitalnih vezij. Gradniki komunikacijskih sistemov: zajem in obdelava signalov. Uporabniška elektronika in vgrajeni sistemi: optimizacija porabe moči, življenjska doba produkta, optimizacija podsklopov in stopnja integracije ter vpliv na lastnosti vezij in ceno produkta. Telekomunikacijski sistemi: arhitekture komunikacijskih sistemov, strojna in programska oprema. Multimedijski sistemi: arhitekture multimedijskih sistemov, strojna in programska oprema, realizacija algoritmov digitalne obdelave signalov.

 

Cilji in kompetence:

  • Cilj predmeta Komunikacijska elektronika je študentu podati znanje o zajemu, obdelavi in prenosu signalov z elektronskimi vezji.
  • Predmet obravnava delovanja analognih in digitalnih elektronskih vezij, ki se kot gradniki uporabljajo pri realizaciji v telekomunikacijskih in multimedijskih sistemih.
  • Študent se seznani s stanjem na področju komunikacijskih vezij s poudarkom na tehnološki izvedljivosti, ekonomski upravičenosti in trendih.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo

 




Nosilec predmeta:

 
Urban Sedlar

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64239S
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

Operacijski sistemi. Procesi, niti, razvrščanje. Vhodni-izhodne naprave in gonilniki. Hramba podatkov, datoteke, datotečni sistemi. Medprocesna komunikacija in sinhronizacija. Pomnilnik in upravljanje s pomnilnikom. Podatkovne baze in transakcije. Porazdeljeni sistemi. Virtualizacija in računalništvo v oblaku. Metode razvoja programske opreme.
Content is divided into the following sections: Operating systems, Processes, threads and scheduling, Input-output devices and drivers, Data storage and file systems, Inter-process communication and synchronization, Memory and memory management, Databases and transactions, Distributed systems, Virtualization and cloud computing, Software development approaches.

 

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je študentu podati pregled osnovnih načel in izhodišč za samostojno načrtovanje in razvoj programske opreme v komunikacijskih sistemih. Predmet vključuje področja sodobnih operacijskih sistemov, porazdeljenih sistemov, podatkovnih baz, virtualizacije in načrtovanja programske opreme.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo

 





Letni semester
februar–junij

Nosilec predmeta:

 
Miloš Pantoš   Jerneja Bogovič

ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64284
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

Sekundarni elektroenergetski sistem, lastnosti zaščitnega sistema, redundanca, osnovne karakteristike relejev, instrumentni transformatorji, zaščita generatorjev, zaščita transformatorjev, zaščita zbiralk, zaščita vodov, digitalna zaščita, sistemska zaščita. Elementi vodenja, podatkovna omrežja, obdelava podatkov, komunikacijske povezave, avtomatizacija v elektroenergetiki, regulacije v elektroenergetskem sistemu, funkcije vodenja (vodenje omrežja, vodenje proizvodnje, nadzor sigurnosti sistema, simulator, ostale funkcije vodenja), organizacija vodenja (nivoji vodenja, konfiguracija in struktura sistema vodenja, povezava s sistemom vzdrževanja), standardi in protokoli, oprema sistema vodenja.

 

Cilji in kompetence:

Študentje si bodo ustvarili celostno sliko o delovanju sekundarnih elektroenergetskih sistemov s poudarkom na sistemih zaščite in vodenja. Spoznali bodo osnovne fizikalne principe delovanja zaščitnih naprav, razvoj zaščitne tehnike in sistemov vodenja, avtomatizacije, načinov ščitenja posameznih elementov in delov elektroenergetskega sistema v okviru sistemske zaščite. Spoznali bodo vlogo instrumentnih transformatorjev, pomen redundance pri zaščiti, funkcije vodenja, vlogo in razvoj podatkovnih omrežij, obdelavo podatkov, komunikacijske povezave, standarde in protokole.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo

 




Nosilec predmeta:

 
Janez Bešter Urban Sedlar

ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64271S
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

Evolucija razvoja informacijsko-komunikacijskih storitev. Pregled aktualnih storitvenih področij: komunikacije, informacije, zabava, internet stvari. Storitvene arhitekture in tehnologije za zagotavljanje: operaterskih glasovnih storitev (IP telefonija), operaterskih multimedijskih storitev (IP televizija), internetnih (over-the-top) storitev, spleta, peer-to-peer sistemov in interneta stvari. Računalništvo v oblaku. Poslovni vidiki. Uporabniški vidiki: terminalna oprema, dostopnost, uporabniška izkušnja. Kibernetska varnost na aplikacijskem in uporabniškem nivoju. Regulatorni vidiki, varovanje podatkov in SLA.

 

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je študentu podati sistematičen pregled mobilnih tehnologij ter pripadajočih storitev s področja interneta stvari s poudarkom na razumevanju značilnosti, temeljih delovanja ter razvojnih možnostih. Primeren je za zainteresirane študente vseh smeri.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo

 




 

Nosilec predmeta:

 
Peter Zajec Danjel Vončina

ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64268
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 30/45/75

 

Vsebina:

Uvod v visokofrekvenčne stikalne pretvornike, osnovne delitve pretvornikov ter pregled temeljnih pojmov:

  • Kvazi-stacionarno delovanje DC/DC pretvornikov (analiza Vs in As ravnotežja, ojačenje vezja, valovitost izhodnih veličin);
  • Obravnava krmilnih in regulacijskih postopkov namenjenih vodenju pretvornika (PWM, phase-shift PWM, DTM, histerezni regulator);
  • Obravnava malo-signalnega modela DC/DC pretvornika (prenosna funkcija, delovanje s trganim in ne-trganim tokom); Obravnava osnovnih komponent (močnostni tranzistorji, prožilna in razbremenilna vezja) in obravnava postopkov njihovega načrtovanja; Obravnava DC/AC pretvornikov za pogon električnih motorjev in za uporabo v sistemih brezprekinitvenega napajanja (UPS) ter fotovoltaičnih sistemih (analiza delovanja, modulacijski principi, harmonski spekter);
  • Obravnava povratnih učinkov naprav na vir napetosti in breme (ukrepi aktivnega in pasivnega filtriranja, faktorji kakovosti izhodnih veličin);
  • Obravnava osnovnih pojmov elektromagnetne kompatibilnosti (izvori in načini razširjanja motenj) in ukrepov (načrtovanje tiskanine pretvornika, kriteriji izbire in izračun elektronskih komponent) za zmanjšanje EM motenj.

 

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je študentu posredovati znanje s področja naprav, ki pretvarjajo električno energijo z visokimi stikalnimi frekvencami. Študent spozna topologije naprav in njim pripadajoče podenote, ki so neobhodne za zanesljivo in varno obratovanje. Predmet poda detajlnejši vpogled v delovanje in znanja za načrtovanje stikalnih napajalnih sistemov od izbire močnostnih elementov do njihove optimizacije. Študent spozna osnovne postopke in veljavnost poenostavitev pri izpeljavi matematičnih modelov, pomembnost parazitnih lastnosti vgrajenih komponent in ukrepe za odpravo in zmanjšanje povratnih vplivov na okolico pretvorniške naprave.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje

 




Izbirni letni moduli

Študentje morajo izbrati en (1) modul

Modul A
Nosilec predmeta:
Igor Škrjanc
ECTS: 6 Semester: letni Univerzitetna koda predmeta: 64258 Trajanje: en semester (15 tednov) Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75   Vsebina:
  • Uvod v inteligentne sisteme. Prikaz inteligentnih sistemov v raziskovanju podatkov, modeliranju, razvrščanju v biomedicini, razpoznavanju, vodenju in detekciji napak.
  • Osnovne metode nelinearne lokalne optimizacije, s poudarkom na metodah, ki so uporabne v učenju v inteligentnih sistemih in metode nelinearne globalne optimizacije.
  • Metode nelinearne globalne optimizacije s primeri: metoda ohlajanja, evolucijskih algoritmov, genetskih algoritmov, metoda delcev, metoda drevesnega iskanja.
  • Nenadzorovane metode učenja. Metoda glavnih komponent. Uporaba metode glavnih komponent pri identifikaciji, filtriranju, vodenju in detekciji napak.
  • Metode rojenja. Metode mehkega rojenja: metoda mehkih c-povprečij, metod Gustafson-Kessel, metoda možnih c-povprečij, metoda regresijskega rojenja.
  • Optimizacija kompleksnosti modelov. Verifikacija in validacija modelov. Eksplicitna in implicitna optimizacija strukture modela.
  • Statični modeli. Formulacija na osnovi baznih funkcij. Polinomski modeli.
  • Nevronske mreže. Večplastni perceptron. Gaussove nevronske mreže in aproksimacija funkcij.
  • Mehki in nevro-mehki modeli. Mehka logika. Tipi mehkih sistemov. Učenje nevro-mehkih sistemov. Ocenjevanje izhodnih parametrov mehkih modelov. Globalna in lokalna estimacija. Različni tipi mehkih regulatorjev.
  • Nelinearni dinamični sistemi. Klasični polinomski modeli v nelinearnem modeliranju. Dinamični mehki in nevronski modeli.
  • Intervalni mehki modeli in družine funkcij.
  • Nadzorovano hierarhično rojenje pri načrtovanju eksperimentov.
  • Vodenje nelinearnih dinamičnih sistemov. Vodenje z razvrščanjem ojačenj.
  • Vodenje z nelinearnim internim modelov. Vodenje z regulatorjem dveh prostostnih stopenj.
  • Nelinearno prediktivno vodenje na osnovi modela. Prediktivno funkcijsko vodenje (PFC) in njegova uporaba na mehkih modelih.
  • Prediktivno vodenje na osnovi dinamične matrike (DMC). Prediktivno vodenja na osnovi odziva na stopnico. Prediktivno vodenje na osnovi modela v prostoru stanj.
  • Prediktivno vodenje na osnovi nelinearnega modela in optimizacija.
  • Adaptivno vodenje in prilagajanje modela. Robustna modifikacija adaptivnih pravil. Modelno-referenčni adaptivni sistemi. Mehki modelno-referenčni adaptivni sistemi.
  • Odkrivanje in diagnosticiranje napak na osnovi inteligentnih sistemov.
  Cilji in kompetence: Seznaniti študenta z osnovnimi matematičnimi in računalniškimi načeli izgradnje inteligentnih sistemov za pomoč pri odločanju v sodobnih sistemih.   Metode poučevanja in učenja:
  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo
 
Nosilec predmeta:
Sašo Blažič
ECTS: 6 Semester: letni Univerzitetna koda predmeta: 64259 Trajanje: en semester (15 tednov) Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75   Vsebina: Vrste analize procesov in definicije, delitev postopkov, analiza uporabljenih signalov (vzbujevalnih in motilnih), področja uporabe. Enostavne metode:
  • Strejceva metoda odziva na stopničasto vzbujanje,
  • Åströmova metoda z relejem v povratni zanki,
  • Metoda s prilagajanjem modela.
Metoda najmanjših kvadratov, regresijske metode, pristranskost in konsistenca ocen. Ocenjevanje parametrov dinamičnih modelov, parametriranje modelov, metoda razširjenih najmanjših kvadratov, metoda pomožnih spremenljivk, rekurzivne verzije metod, prilagoditev metod za časovno spremenljive procese – metoda uteženih najmanjših kvadratov in eksponentno pozabljanje, neznane ustaljene vrednosti, numerični problemi. Identifikacija neparametričnih modelov, analize frekvenčnega odziva, metode Fourierove, korelacijske in spektralne analize. Identifikacija nestabilnih modelov in identifikacija v zaprti zanki, identifikabilnost parametričnih in neparametričnih modelov. Identifikacija z razpoznavanjem vzorcev. Praktični vidiki, izbira časa vzorčenja, predhodna obdelava signalov, izbira modela, preskus njegove veljavnosti in izbira strukture, časovne zakasnitve, robustnost, izbira metode.   Cilji in kompetence:
  • prikazati področje identifikacije sistemov, predvsem dinamičnih,
  • izpostaviti problem pristranskosti metod identifikacije v primeru neupoštevanja zunanjih pogojev in/ali neustreznega izbora parametrov metode,
  • podati metodo najmanjših kvadratov in prikazati njeno uporabnost na različnih področjih,
  • prikazati uporabnost metod za ocenjevanje parametrov dinamičnih sistemov,
  • podati metode identifikacije neparametričnih modelov,
  • prikazati probleme identifikacije nestabilnih sistemov in probleme identifikabilnosti v zaprti zanki,
  • seznaniti slušatelje s praktičnimi problemi identifikacije.
  Metode poučevanja in učenja:
  • predavanja
  • laboratorijske vaje
 
Modul E
Nosilec predmeta:
 
Rafael Mihalič Valentin Ažbe
ECTS: 6 Semester: letni Univerzitetna koda predmeta: 64267 Trajanje: en semester (15 tednov) Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75 seminar work, oral exam   Vsebina: Vloga izkoriščanja energetskih virov pri razvoju civilizacije in družbe, globalni pogled na problematiko oskrbe z energijo, razdelitev energetskih virov in osnovne energetske pretvorbe, konvencionalni viri energije (premog, nafta, plin, vodne sile, jedrska energija, les), za vsakega od virov: nastanek in osnovne značilnosti, osnovni fizikalni principi in tehnologija izkoriščanja, svetovni potenciali, izkoristki, osnovni ekonomski kazalci izkoriščanja, trend porabe, zaloge in poraba v Sloveniji. Nekonvencionalni viri energije (energija sonca, vetra, bibavice, odpadkov, šote, biomase, fuzije, vodikova tehnologija, direktne termične pretvorbe v električno energijo, termoionske pretvorbe, magnetohidrodinamski generatorji). Za vsakega od virov:nastanek in osnovne značilnosti, osnovni fizikalni principi in tehnologija izkoriščanja, svetovni potenciali, izkoristki, osnovni ekonomski kazalci izkoriščanja, trend porabe, zaloge in poraba v Sloveniji. Dileme in tehnične težave zadovoljevanja energetskih potreb z energijo iz sonaravnih virov, vpliv energetskih pretvorb na okolje, ekonomsko ovrednotenje zadovoljevanja energetskih potreb, pogled v prihodnost.   Cilji in kompetence: Cilj predmete Energetika je ustvariti širši pogled na problem oskrbe z energijo, saj do napačnih odločitev na področju oskrbe z energijo prihaja ravno zaradi parcialnega pogleda na problematiko. Študent bo spoznal osnovne značilnosti, tehnične možnosti izkoriščanja ter ekonomske kazalce in perspektive pri izrabi primarnih energentov - globalni vidik in lokalne razmere. Ker bo spoznal prednosti in omejitve uporabe sonaravnih virov za zadovoljevanje energetskih potreb naj bi bil sposoben analizirati različne koncepte oskrbe z energijo, o katerih poročajo mediji dnevno in so večinoma dvomljive vrednosti.   Metode poučevanja in učenja:
  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo
 
Nosilec predmeta:
    
Marko Čepin Miloš Pantoš Aljaž Špelko
ECTS: 6 Semester: letni Univerzitetna koda predmeta: 64266 Trajanje: en semester (15 tednov) Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75   Vsebina: Tehnologija pretvorbe različnih oblik energije v električno energijo (energija vetra, geotermalna energija, energija iz odpadkov, energija iz biomase, vodikova tehnologija, gorivne celice, sončna energija), načini shranjevanja energije, primerjava s tehnologijami pretvorbe energije nekonvencionalnih virov v električno energijo, izkoristki pretvorbe energije v električno energijo, vpliv tehnologij na varovanje okolja. Deregulacija elektrogospodarstva in prestrukturiranje podjetij, pravni okvir trga z energijo, organizacija in tipi trga, udeleženci trga, regulatorni okvir, borza, borzni instrumenti, vrsta trgov: sprotni, urni, srednje- in dolgoročni trg, trg odstopanj, trg sistemskih storitev, terminski posli, terminske pogodbe, opcije in finančni inštrumenti, način poravnave finančnih inštrumentov, tveganja na trgu, njihovo merjenje in obvladovanje, mehanizmi varovanja tveganj, tržna moč, strategije proizvajalcev, ponudbe proizvajalcev, načrtovanje in optimizacija obratovanja proizvodnih enot ponudnika, napoved cene električne energije, vozni redi in obračun odstopanj, strategije dobavitelja, optimizacija njegovega portfelja, pogoji za dobavo in odjem energije, sistem meritev in obračun energije, zamenjava dobavitelja, struktura cene.   Cilji in kompetence: Študenti se bodo seznanili s tehnologijami pridobivanja električne energije iz alternativnih virov in primerjavo s konvencionalnimi načini. Poudarek je na tehnologijah, načinu pretvorbe energij v električno energijo. Študentje bodo spoznali tehnične, ekonomske in okoljevarstvene vplive tehnologij pridobivanja električne energije iz alternativnih virov. Študenti se pri predmetu spoznajo z modeli trga, ki povezujejo električno in ostale vrste energije. Spozna mehanizme trga, vloge udeležencev na trgu ter strategije prodaje in nakupa energije. Posebej se seznani z obvladovanjem tveganj s pomočjo finančnih inštrumentov.   Metode poučevanja in učenja:
  • predavanja
  • laboratorijske vaje
 
Modul L

Nosilec predmeta:

Sašo Tomažič

ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64299E
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

Vidiki varnosti (avtentičnost, zasebnost, tajnost, nezanikanje, dostopnost). Varovanje komunikacijsko informacijskih sistemov (varnostna politika, nevarnosti, avtentikacija, avtorizacija, požarni zidovi, protivirusna zaščita). Pretočni šifrirni postopki. Simetrični bločni šifrirni postopki (DES, IDEA, AES). Asimetrični šifrirni postopki (eksponentna izmenjava ključev, RSA, eliptične krivulje). Zgostitvene funkcije (MD5, SH1). Digitalni podpis. Upravljanje s ključi (overila, overjanje, infrastruktura javnih ključev). Kriptoanaliza.

 

Cilji in kompetence:

Spoznavanje osnovnih principov varovanja podatkov tako pri prenosu kot shranjevanju in dostopu do podatkov. Spoznavanje nevarnosti in različnih načinov za zagotavljanje varnosti informacijsko komunikacijskih sistemov.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje

 



Nosilec predmeta:

  
Andrej Košir Janez Zaletelj

ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64243E
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

Algoritem in numerična analiza (algoritem, časovna in prostorska zahtevnost). Teorija grafov (opis, operacije na grafih, osnovni grafovski algoritmi, izbrane lastnosti grafov). Uvod v operacijske raziskave in optimizacijo. Optimizacijska naloga (formulacija, tipi rešitev, kriterijske funkcije). Linearno programiranje in celoštevilsko programiranje (predstavitev, simpleksna metoda, primeri iz TK). Analiza mreže (maksimalen pretok, minimalna cena, najkrajša pot). Nelinearna optimizacija (gradientna in Newtonova metoda, optimizacija pri pogoju). Markovski verige (klasifikacija stanj, ergodičnost, uporaba). Teorija časovnih vrst in teorija čakalnih vrst (osnovna analiza). Pomembne aplikacije v TK. Optimalnost s stališča uporabnikove interakcije in optimizacija z uporabnikom v središču.

 

Cilji in kompetence:

Spoznavanje osnov optimizacijskih metod in algoritmov. Spoznavanje osnovnih principov optimizacije in njenih postopkov z aplikacijo v telekomunikacijah. Spoznavanje različnih možnosti optimizacije in racionalizacije procesov ter postopkov v telekomunikacijah. Spoznati razrede optimizacijskih problemov in njihovih osnovnih rešitev.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • vaje

 





Zimski semester
Oktober–februar
 
Janez Bešter Urban Sedlar

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64301S
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
written project report (50 %), oral presentation (50 %)

 

Vsebina:

Evolucija razvoja informacijsko-komunikacijskih storitev. Pregled aktualnih storitvenih področij: komunikacije, informacije, zabava, internet stvari. Storitvene arhitekture in tehnologije za zagotavljanje: operaterskih glasovnih storitev (IP telefonija), operaterskih multimedijskih storitev (IP televizija), internetnih (over-the-top) storitev, spleta, peer-to-peer sistemov in interneta stvari. Računalništvo v oblaku. Poslovni vidiki. Uporabniški vidiki: terminalna oprema, dostopnost, uporabniška izkušnja. Kibernetska varnost na aplikacijskem in uporabniškem nivoju. Regulatorni vidiki, varovanje podatkov in SLA.

 

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je študentu podati pregled osnovnih načel delovanja sodobnih internetnih storitev in aplikacij s stališča uporabljanih arhitektur, tehnoloških aspektov in razvojnih ekosistemov. Predmet vključuje spoznavanje problematike zajema in obdelave podatkov v internetnih storitvah in aplikacijah, distribucijo vsebin po internetnih omrežjih, ter pregled uporabniških, poslovnih in regulatornih vidikov internetnih storitev.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • vaje

 







 
Janez Krč Marko Topič

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64264S
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
laboratory work project (40 %), oral exam (60 %)

 

Vsebina:

UVOD: izzivi in trendi v fotoniki, zadnja odkritja – česa se bomo dotaknili v okviru tega predmeta, sedanjost in prihodnost nanofotonike, zakaj želimo zamenjati elektron s fotonom.

SVETLOBA: svetloba in Maxwell - elektromagnetno valovanje, svetloba v snovi, razmere na spojih dveh snovi, svetloba in nanometrske strukture, Fourierjeva optika –zakaj?, elektro-optični in magneto-optični efekti in gradniki

FOTONSKI GRADNIKI: osnove delovanja, načrtovanje in tehnologija izdelave, dejanska in možna uporaba v fotonskih vezjih: • fotonski kristali: 1D, 2D, 3D • nanostrukture s kovinskimi delci: metamateriali, negativni lomni količnik, plazmonski efekt • resonatorji, filtri in modulatorji • miniaturni laserji in nanolaserji • miniaturni fotodetektorji • poskusi optičnih tranzistorjev FOTONSKA INTEGRIRANA VEZJA: fotonsko elektronska integracija – zakaj?, sodobni primeri izvedbe integracije in uporaba vezij z zgoraj obravnavanimi nanofotonskimi gradniki, osnove Si na izolatorju, InP, TriPleX za fotonska vezja, spoznavanje z in uporaba orodja za načrtovanje fotonskih integriranih vezij, konkretni praktični primeri, pristopi k optičnim vratom, kako naprej in kaj nas še omejuje pri optičnem računalniku VLAKENSKI SENZORJI: interferometrični, na osnovi fotonskih kristalov, na osnovi tekočih kristalov, plazmonska detekcija, uporaba v biomedicini in na drugih področjih NANOFOTONSKE STRUKTURE V FOTOVOLTAIKI: protiodbojne strukture, fotonske strukture za učinkovito vodenje in usmerjanje svetlobe v sončnih celicah, nove izvedbe odbojnikov, praktično načrtovanje in karakterizacija nanofotonskih struktur, načrtovanje z uporabo 3D optičnega modeliranja (FEM, FDTD, RCWA), praktične karakterizacijske metode in inštrumenti (merjenje odbojnosti/prepusnosti, sipanja, kotne porazdelitve svetlobe)

 

Cilji in kompetence:

  • Pojasniti principe delovanja obravnavanih nanofotonskih gradnikov,
  • specificirati pomen in uporabo osnovnih gradnikov v fotonskih integriranih vezjih,
  • kategorizirati različne izvedbe fotonskih integriranih vezij in opisati njihove prednosti in slabosti,
  • načrtati preprosta fotonska integrirana vezja,
  • izmeriti izbrane karakteristike nanofotonskih gradnikov,
  • analizirati različne izvedbe vlakenskih senzorjev.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje

 




Nosilec predmeta:

 
Rafael Mihalič Urban Rudež

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64283
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

Osnovni pojmi in vzroki nastanka dinamičnih pojavov v elektroenergetskih sistemih (EES), osnovni tipi prehodnih pojavov in temeljni principi analize posameznih vrst prehodnih pojavov, principi modeliranja elementov EES za analizo dinamičnih pojavov glede na časovni okvir dinamike pojava, analiza pojavov, ki jih obravnavamo s principi linearizacije sistemov (prostor stanj, lastne vrednosti, vodljivost, spoznavnost, ), metode reševanja časovno diskretnih sistemov, analiza pojavov, ki jih obravnavamo z metodami analize nelinearnih sistemov, analiza značilnih dinamičnih pojavov v EES (samovzbujena nihanja, tranzientna stabilnost, frekvenčna nestabilnost, potujoči valovi, asinhronski tek generatorjev, prehodni pojavi v generatorju, kratek stik v sistemu, udarni momenti generatorjev ob motnjah v omrežju, izklop kapacitivnosti, subsinhrona resonanca), ukrepi za stabilizacijo EES, osnove digitalne simulacije dinamičnih pojavov v EES, nadomestne sheme elementov EES, značilnosti numerične nestabilnost in ukrepi za odpravo, določitev začetnih pogojev omrežja, določitev začetnih pogojev za sklop generator – turbinska regulacija – napetostna regulacija, osnovne značilnosti programskih orodij za obravnavo dinamičnih pojavov, simulacije v trenutnem načinu, simulacije v stabilnostnem načinu, simulacije v realnem času.

 

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta Dinamični pojavi v elektroenergetskih sistemih je podati razumevanje fizikalnega ozadja nastanka in okoliščin obratovanja EES, ki privedejo do nastanka določenih dinamičnih pojavov v EES. Ti so lahko vzrok obratovalnih problemov EES in, kakor se je izkazalo, eden glavnih vzrokov razpadov delov ali celotnih EES. Zato naj bi študent tudi spoznal nekatere primere in dobil »občutek« za posledice do katerih v obratovanju lahko privede problem nestabilnosti EES. Pri matematični obravnavi pojavov je poudarek na praktični uporabi matematičnih znanj iz področja diferencialnega računa in razumevanju matematičnega ozadja pri opisovanju fizikalnih pojavov in njihovi simulaciji. To je namreč pogoj za kompetentno uporabo ustreznih simulacijskih programskih orodij.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje

 



Nosilec predmeta:

 
Rafael Mihalič Urban Rudež

ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64309
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75

 

Vsebina:

Trendi razvoja sodobnih elektroenergetskih sistemov, problem ozkih grl v sistemu ENTSO-E, tehnične omejitve pri prenosu električne energije na dolge razdalje ter primerjava med parametri izmeničnega in enosmernega prenosa, povečanje prenosne zmogljivosti EES s sodobnimi koncepti, primeri preteklih neželenih dogodkov v EES in možne poti za preprečitev tovrstnih scenarijev, koncept fleksibilnega prenosnega sistema (FACTS), naprave FACTS - splošni principi, 1. generacija naprav FACTS, 2. generacija naprav FACTS, Paralelne naprave FACTS, serijske naprave FACTS, kombinirane naprave FACTS, visokonapetostni enosmerni prenos (HVDC), vpliv naprav FACTS na obratovalne parametre EES, možnosti aplikacij (dinamično preusmerjanje pretokov moči, dušenje nihanj, povečanje kotne stabilnosti, regulacija napetosti, preprečevanje napetostnega zloma), modeli naprav FACTS za potrebe izračunov pretokov moči, modeli naprav FACTS za uporabo v direktnih metodah za oceno stabilnosti in modeli naprav FACTS za simulacijo dinamičnih pojavov v EES.

 

Cilji in kompetence:

  • razumeti omejitve pri prenosu električne energije, razumeti osnovne razlike med konceptoma prenosa električne energije preko izmeničnega oz. enosmernega prenosnega sistema,
  • razumeti konstrukcijske in obratovalne razlike med njima (prednosti, slabosti, posebnosti enega, glede na drugega),
  • uporabljati koncepte in načine usmerjanja pretokov moči po elektroenergetskem sistemu,
  • razumeti koncepte in obratovalne karakteristike naprav FACTS.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja
  • laboratorijske vaje

 




izbirni zimski predmeti

Študentje morajo izbrati en (1) predmet

Nosilec predmeta:
 
Marko Jankovec
ECTS: 6 Semester: zimski Univerzitetna koda predmeta: 64253 Trajanje: en semester (15 tednov) Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75   Vsebina:
  • Uvod v načrtovanje novih naprav, razvojni cikel izdelkov, faze razvoja trga. Strategije načrtovanja izdelka, časovni in finančni načrt. Električne, mehanske, termične in oblikovne zahteve izdelka. Ekonomski vidiki razvoja, gradnje, vzdrževanja in razgradnje elektronskih naprav.
  • Pasivne in aktivne elektronske komponente, integrirana vezja. Oblike komponent in oznake. Napajalni viri. Standardne napajalne napetosti in logični nivoji. Usmerniki, stabilizatorji in reference. Baterije in akumulatorji. Električne povezave, priključki, kabli, tipi in oznake. Osnove zanesljivosti elektronskih naprav in sistemov, vplivi okolja, analiza obremenitve elementov, podatkovne baze.
  • Zakonske omejitve elektronskih izdelkov. Sistem standardizacije, evropski harmonizirani standardi. CE znak. Svetovni regulatorji kvalitete in varnosti izdelkov. Varnostne in EMC direktive in standardi.
  • Osnove EMC, načini sklapljanja motenj, bližnje in daljne elektromagnetno polje, sofazni in diferencialni signali, meritve EMC.
  • Tehnologije tiskanih vezij, materiali, izvedbe in proizvodnja. Načrtovanje tiskanih vezij, orodja in pristopi. Strategije postavitve in povezovanja komponent. Tehnike načrtovanja za EMC, izločanje in filtriranje motenj. Blokiranje napajanja. Povezovanje mas in napajanja. Izločanje motenj na signalnih in napajalnih linijah in priključkih. Masne površine. Večslojna tiskana vezja.
  • Tehnike in komponente za zaščito pred elektrostatičnimi izpraznitvami in prenapetostjo. Integriteta signalov. Prenosne linije in zaključitve. Presluh med linijami. Priprava načrta in datotek za serijsko proizvodnjo tiskanega vezja in strojnega polaganja z upoštevanjem omejitev tehnologij.
  • Ohišja naprav. Standardi, oblike, združljivost ohišij. Upravljanje s toploto. Hladilna telesa in materiali. Tehnologije in postopki za oblikovanje ohišij. Oklopi in ozemljitve naprav in kablov.
  Cilji in kompetence: Študentje naj bi pridobili teoretična in praktična znanja, ki so potrebna za načrtovanje elektronskih naprav v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.   Metode poučevanja in učenja:
  • predavanja
  • laboratorijske vaje
  • projektno delo
 
Nosilec predmeta:
 
Grega Bizjak Matej Bernard Kobav
ECTS: 6 Semester: zimski Univerzitetna koda predmeta: 64220 Trajanje: en semester (15 tednov) Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75   Vsebina:
  • Osnove razdelilnih in industrijskih omrežij: osnovne konfiguracije, napetostni nivoji, razdelilne in transformatorske postaje, podeželska in mestna omrežja, specifičnosti industrijskih omrežij, praksa v Evropi.
  • Električna oprema v razdelilnih in industrijskih omrežjih: transformatorji, vezave transformatorjev in ozemljevanje, nadzemna in kabelska omrežja, industrijska omrežja, stikalni aparati in stikalne celice, kompenzacijske naprave, bremena in njihove karakteristike, izbor ustrezne opreme.
  • Obratovanje razdelilnih in industrijskih omrežij: področni normativi, padci napetosti in regulacija napetosti, vrste in pogostost okvar, vzroki okvar, vpliv parametrov omrežja in načina ozemljevanja na razmere ob okvari, osnovni načini zaščite, zaščita pred udarom strele, specifičnosti industrijskih omrežij.
  • Varnost za uporabnike: osnovni načini obratovanja in ozemljevanja razdelilnih in industrijskih omrežij s stališča varnosti, ozemljevanje virov, ozemljevanje bremen, izvedba ozemljitev, potencialne nevarnosti za uporabnike, napetost dotika in napetost koraka, zaščitni ukrepi.
  • Distribuirana generacija: vključevanje distribuiranih in industrijskih virov v razdelilna in industrijska omrežja, vplivi distribuiranih virov na razmere v omrežju, otočno obratovanje z distribuiranimi in industrijskimi viri, zagotavljanje stabilnosti otočno obratujočega omrežja, prilagajanje obremenitve z izklopom bremen, možni problemi povezani z distribuiranimi viri in otočnim obratovanjem.
  Cilji in kompetence: Pri predmetu študent spozna osnovne značilnostmi razdelilnih in industrijskih omrežij. Na predavanjih se bo seznanil z lastnostmi električne opreme, ki se uporablja v teh omrežjih in se naučil izbrati ustrezno opremo glede na parametre omrežja in bremen. Na vajah pa se bo naučil izvesti ustrezne izračune razmer v omrežju. Študent se bo zavedal tudi nevarnosti za uporabnike teh omrežij ter bo poznal ustrezne zaščitne ukrepe.   Metode poučevanja in učenja:
  • predavanja
  • laboratorijske vaje
 
Nosilec predmeta:
 
Igor Papič Boštjan Blažič
ECTS: 6 Semester: zimski Univerzitetna koda predmeta: 64285 Trajanje: en semester (15 tednov) Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75   Vsebina: Splošno o kakovosti električne energije, osnovni pojmi in definicije, pregled standardov. Prehodni pojavi, dolgotrajna odstopanja napetosti, kratkotrajna odstopanja napetosti, napetostno neravnotežje. Popačenje oblike; enosmerne komponenete, harmoniki, med-harmoniki. Kolebanje napetosti - fliker. Napetostni upadi in prekinitve. Kazalci prekinitev napajanja. Izvajanje občasnih in trajnih meritev parametrov kakovosti električne energije, modeliranje delov omrežja in bremen za analizo kakovosti, sistemske impedančne karakteristike. Metode za porazdelitev odgovornosti za kakovost električne energije na sistemsko in porabniško stran. Širjenje motenj po omrežju. Ukrepi za izboljšanje kakovosti električne energije.   Cilji in kompetence: Študent bo poznal osnovne pojme kakovosti električne energije in značilnosti napajalne napetosti. Pridobil bo osnovno znanje o izvedbi meritev, analizi merilnih rezultatov parametrov kakovosti napetosti in možnih ukrepih za izboljšanje kakovosti napajanja.   Metode poučevanja in učenja:
  • predavanja
  • vaje
  • laboratorijske vaje
 
Letni semester
februar–junij

ECTS:: 30 Semester: letni Univerzitetna koda predmeta: 64313

Opravljene vse ostale obveznosti iz študijskega programa (90 ECTS). Pred prijavo teme se mora študent udeležiti in opraviti organizirane delavnice v okviru kariernega centra UL FE. 

V magistrskem delu študent samostojno obdela strokovni problem, pri katerem izkaže svojo ustvarjalno sposobnost za razvojno in raziskovalno delo, predvsem pa zmožnost, da pridobljeno znanje uspešno in celovito uporabi pri izdelavi svojega dela. Magistrsko delo je lahko tudi rezultat dela več študentov, pri čemer mora biti jasno razviden prispevek posameznega študenta.

Študent v magistrskem delu, ki ga izdela pod vodstvom izbranega mentorja z UL Fakultete za elektrotehniko, dokaže, da je sposoben samostojnega reševanja problemov s področja elektrotehnike in širše.

Znanje in razumevanje: Sposobnost opredelitve razvojno-raziskovalnega problema s področja elektrotehnike za naročnika (iz gospodarstva ali druge sfere) in analiza različnih možnih poti za njegovo reševanje.

Uporaba:  Študent bo znanja in spretnosti, pridobljena med študijem, znal učinkovito uporabiti pri reševanju zahtevnih razvojno-raziskovalnih problemov s področja elektrotehnike in tudi širše.

Refleksija: Z magistrskim delom mora študent dokazati sposobnost iskanja novih rešitev in njihove kritične presoje. Pri tem zna izbrati in učinkovito uporabiti ustrezno literaturo ali druge vire ter izkazuje usposobljenost za razvojno-raziskovalno delo.

Prenosljive spretnosti Sposobnost vodenja zahtevnih razvojno-raziskovalnih projektov ter pisnega in ustnega komuniciranja na visoki strokovni ravni.

Kompetence

Učni rezultati

Specializacija

Naučite se razumeti in uporabiti napredne koncepte spremljanja, delovanja, nadzora in zaščite elektroenergetskih sistemov. Naučite se, kako z uporabo matematičnih in znanstvenih načel oceniti in rešiti zapletene tehnične probleme, povezane z energetiko.

Tehnologija

Napredni elektroenergetski sistemi presegajo informacijske tehnologije in elektroniko. Bili so in so velik del energetskih sistemov. Naučite se, kako učinkovito izkoristiti informacijsko-komunikacijske tehnologije in elektroniko na področju elektroenergetike.

Poslovno

Osvojite razumevanje poslovnega in regulativnega okolja, v katerem delujejo domača in tuja elektroenergetska in komunalna podjetja. Z uporabo uveljavljenih inženirskih načel metodologij boste lahko reševali delovne izzive in sprejemali odločitve.

Odgovornost

Dosežite željene rezultate in se zavedajte njihovega širšega vpliva. Kot inženirji boste nosili visoko raven odgovornosti. Uravnotežite poklicno, družbeno in okoljsko odgovornost, zahteve strank ter njihove družbene in okoljske posledice.

Timsko delo

Elektroenergetski sistem je vsota različnih delov in procesov. Za nastop na najvišji ravni je potrebna skupina usposobljenih posameznikov. S povezovanjem s strokovnjaki z različnih področij boste razvili veščine skupinskega dela.

Komunikacija

Usvojite aktivno pisno in ustno komunikacijo tako na visoki strokovni kot tudi na netehnični ravni, odvisno od ciljne skupine.

24

Prosta mesta za vpis

120

Pridobljene ECTS

8.000€
4.000€

Tuition fee per study year (Reduced for 2024/25)