NAPREDNI ELEKTROENERGETSKI SISTEMI
Kaj so napredni elektroenergetski sistemi?
Konvencionalni napajalni sistemi
Tudi danes, ko so obnovljivi viri dostopni v večji meri, je večina električne energije še vedno proizvedene iz običajnih virov. To so hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrske elektrarne.
Obvezno ravnotežje
Zelena energija
V želji, da bi zmanjšali vplive na okolje, postajajo alternativni viri električne energije vedno bolj pomembni. Prihodnost pripada naravnim virom energije. V ospredju zelenih rešitev so veter, sonce, geotermalna energija in energija morja. Povečano povpraševanje po trajnosti bo sčasoma pospešilo njihovo prisotnost, zato je nadaljnji razvoj sistemov zelene energije z uporabo sodobne tehnologije in naprednih metod nujen.
IKT in tehnologije prihodnosti
Sodobnih elektroenergetskih sistemov si ne predstavljamo več brez obsežnega sodelovanja z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami. Med študijem boste globoko vključeni v preučevanje komunikacijskih sistemov, platform za zbiranje podatkov, programske opreme in kibernetske varnosti, tako z vidika proizvodnje kot končnega uporabnika.
Soočite se z modernimi izzivi
Več moči
Poiskati bomo morali pot do povečanja tehnične in gospodarske učinkovitosti celotnega elektroenergetskega sistema, vključno s končnimi uporabniki. Vse to ne bo mogoče brez nove generacije inženirjev s potrebnim znanjem na področju naprednih elektroenergetskih sistemov.
Študijski program Napredni elektroenergetski sistemi
Učni načrt
Zimski semester
Oktober–februar
Nosilec predmeta:
 |
| Marko Čepin |
ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64216
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
- Hidroelektrarne
Osnove hidrodinamike, strujanje v cevovodih in kanalih, osnove turbinskih strojev, konstrukcijske in obratovalne značilnosti turbin, turbinska regulacija, jezovi in pregrade, hidravlične sheme hidroelektrarn, razdelitev hidroelektrarn glede na akumulacijo, padec in pretok ter način upravljanja. - Termoelektrarne
Osnove termodinamike, procesi zgorevanja in parni kotli, izkoristki tehnoloških procesov, značilnosti parnih in plinskih turbin, problematika izpustov in njihov vpliv na okolje, čistilne naprave za zmanjšanje emisij izpustov iz termoelektrarn. - Jedrske elektrarne
Osnove jedrskih reakcij, povezava mase in energije, pomembne značilnosti najpogostejših tipov jedrskih reaktorjev, obratovanje jedrskih reaktorjev, sistemi jedrskih elektrarn, naravno sevanje in zaščita pred sevanjem, jedrski odpadki, njihovo shranjevanje in njihov vpliv na okolje, varnost jedrskih elektrarn, metode za ocenjevanje tveganja.
Cilji in kompetence:
Študent bo poznal osnovne mehanizme pretvorbe primarnih energetskih virov v električno energijo s klasičnimi tehnologijami. Znal bo oceniti energetske potenciale primarnih virov energije v smislu proizvodnje električne energije. Poznal bo osnovno zgradbo in funkcijo posameznih komponent konvencionalnih postrojenj za pretvorbo v električno energijo. Seznanil se bo s problematiko in dilemami umeščanja konvencionalnih energetskih objektov v prostor. Spoznal bo teoretične matematične modele procesov povezanih s pretvorbo električne energije v elektrarnah in njihove teoretične izpeljave ter poenostavitve.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
Nosilec predmeta:
 |
 |
| Andrej Košir | Matevž Kunaver |
ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64215
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
- Definicija, lastnosti in omejitve strnjenega linearnega vezja, karakteristike idealnih elementov.
- Bazični električni signali: harmonični signal, enotina stopnica, enotin impulz in operacije na signalih.
- Topološki opis vezja, vpadna matrika, matrika oken grafa, vejna, zančna in vozliščna metoda postavljanja enačb vezja.
- Teorem o transformaciji virov, dualnost in Tellegenov teorem.
- Klasična analiza: sistemska diferencialna enačba in njena rešitev, začetni pogoji in interpretacija rešitve.
- Konvolucijska metoda.
- Izmenična analiza: kazalci, sistemska funkcija, imitančna in prevajalna funkcija, kompleksna moč , Tellegenov teorem in Bodejev diagram.
- Enovhodna vezja: Théveninov in Nortonov dvopol, teorem o maksimalnem prenosu moči, resonanca.
- Dvovhodna vezja: teorem o recipročnosti, parametri dvovhodnih vezij, ekvivalentna vezja in združevanje.
- Vhodna impedanca, preslikave impedanc in impedančno prilagajanje, prevajalne lastnosti in prevajalna funkcija.
- Analiza s spektri: Signalni spektri, uporaba Fourierove trigonometrijske in eksponentne vrste in integrala pri analizi linearnih vezij.
- Laplaceova transformacija: Laplaceov transform, model vezja v domeni kompleksne frekvence, začetno stanje vezja, sistemska funkcija, analiza vezij z Laplaceovo transformacijo. Računanje inverzne transformacije.
Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je podati znanje o linearnih vezjih in sistemih, vključno s povezovanjem signalnih domen in analiz linearnih sistemov. Študent spozna temeljnega znanja o strnjenih električnih vezjih in analizah linearnih električnih vezij in linearnih sistemov. Spozna predstavitve, komponiranja in analize zveznih signalov vključno s spektri in Laplaceovo transformacijo. Spoznavanje sistemskih vidikov in temeljna znanj ter razumevanj analize linearnih sistemov in izbranih fenomenov v linearnih sistemih, povezanih z elektroenergetiko in mehatroniko.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- vaje
- projektno delo
Nosilec predmeta:
 |
 |
| Janez Bešter | Andrej Kos |
ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64237
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
- Osnovni koncepti omrežij (povezave, hierarhija, omrežni elementi, terminalska oprema, povezavnost). Arhitektura omrežij (dostop, agregacija, jedro, storitveni podsistemi). Širokopasovna omrežja in storitve. Dostopovna fiksna in mobilna omrežja ter tehnologije. Arhitektura paketnih stikal.
- Ethernet tehnologija in omrežne storitve.
- Arhitektura, protokoli in storitve protokolnega sklada TCP/IP.
- Osnove usmerjanja. Napredno usmerjanje (algoritmi in mehanizmi). Omrežne tehnologije in storitve internetnega protokola verzije 6. Multicast prenosni način. Varnostni algoritmi, protokoli in varnostne storitve omrežij.
Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je podati koncepte, arhitekture in protokole v sodobnih komunikacijskih omrežjih. Poudarek je na vidikih in procesih prenosa prometa z internetnim protokolom. Študenti bodo pridobili potrebna znanja in veščine s teh področij.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
Nosilec predmeta:
 |
 |
| Marko Topič | Boštjan Glažar |
ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64224
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
- vezja za preoblikovanje signalov
- uporovna vezja z enim vhodom
- ohmski usmerniki
- rezalniki
- napetostni regulatorji
- tokovni regulatorji
- komparatorji
- nelinearni ojačevalniki
- močnostni ojačevalniki
- dinamična vezja z enim vhodom
- RC in RL usmerniki
- množilniki napetosti (tudi preklopni)
- detektorji
- pripenjalniki
- vezja za generiranje signalov
- Monostabilni multivibrator, bistabilni multivibrator, astabilni multivibrator (poudarek na realizaciji z logičnimi gradniki)
- preklopni napetostni stabilizatorji
- DC/DC pretvorniki (poudarek na principu delovanja in na realizaciji)
- preklopni usmerniki (poudarek na principu delovanja in na realizaciji)
- preklopni razsmerniki (poudarek na principu delovanja in na realizaciji)
- Fazno sklenjena zanka (poudarek na principu delovanja in na realizaciji)
- Analogno-digitalni in digitalno-analogni pretvorniki
- Aplikacije
- A/D in D/A pretvorniška vezja
- Sample/Hold vezja
- Anti-aliasing filtri
- A/D vezja
- D/A vezja
Cilji in kompetence:
Predmet nagrajuje znanja analognih elektronskih vezij in podaja temeljna znanja s področja nelinearnih elektronskih vezij, ki so osnova za inženirje elektrotehnike. Predmet opisuje temeljne principe, ki so vezani na primere in znanja iz prakse. Snov predstavlja zaključeno celoto s področja nelinearnih elektronskih vezij in predstavlja nadgradnjo predmeta Analogna elektronska vezja na študijski smeri Elektronika, hkrati pa je podlaga za strokovne predmete v višjih letnikih študija elektronike.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
- projektno delo
izbirni zimski predmeti
Študentje morajo izbrati en (1) predmet
Nosilec predmeta:
 |
 |
| Grega Bizjak | Matej Bernard Kobav |
ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64254
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 30/45/75
Vsebina:
Predmet je osredotočen na človeka in njegovo potrebo po svetlobi. S pomočjo izbranih poglavij bo predstavljen vpliv svetlobe na človeka in kako lahko te vplive skupaj z razsvetljavo in sodobnimi svetlobnimi viri uporabi za izboljšanje našega življenja. Sodobna razsvetljava naj ne bi samo omogočala dobrega vida ampak mora stimulirati naš celotni organizem. Poleg tega pa mora biti še energetsko učinkovita in imeti čim manjši vpliv na okolje.
Vsebina je razdeljena na naslednja poglavja: vidni vplivi svetlobe; nevidni vplivi svetlobe; fizikalne osnove svetlobe; svetloba in barve; fotometrija; svetlobni viri; svetilke; razsvetljava z umetno svetlobo; dnevna svetloba; načrtovanje razsvetljave; kakovostna cestna razsvetljava; načrtovanje cestne razsvetljave.
Cilji in kompetence:
Pri predmetu se študent seznani z stanjem tehnike pri razsvetljavi. Pri tem spozna tudi, kako pomembna je razsvetljava za ljudi in kako se lahko s pravilno razsvetljavo izboljša delovne in bivalne pogoje pa tudi, kateri problemi so povezani z razsvetljavo z umetno svetlobo. Študent spozna metode za izračune razsvetljave in se nauči uporabljati ustrezna orodja za načrtovanje razsvetljave.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
- projektno delo
Nosilec predmeta:
 |
| Matej Zajc |
ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64311
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
Analogni gradniki elektronskih komunikacijskih vezij, tehnologije izdelave analognih vezij: ojačevalniki, filtri, analogno/digitalna pretvorba signala. Gradniki digitalnih komunikacijskih vezij: namenski procesorji, programljive arhitekture, periferne enote, tehnologije izdelave digitalnih vezij. Gradniki komunikacijskih sistemov: zajem in obdelava signalov. Uporabniška elektronika in vgrajeni sistemi: optimizacija porabe moči, življenjska doba produkta, optimizacija podsklopov in stopnja integracije ter vpliv na lastnosti vezij in ceno produkta. Telekomunikacijski sistemi: arhitekture komunikacijskih sistemov, strojna in programska oprema. Multimedijski sistemi: arhitekture multimedijskih sistemov, strojna in programska oprema, realizacija algoritmov digitalne obdelave signalov.
Cilji in kompetence:
- Cilj predmeta Komunikacijska elektronika je študentu podati znanje o zajemu, obdelavi in prenosu signalov z elektronskimi vezji.
- Predmet obravnava delovanja analognih in digitalnih elektronskih vezij, ki se kot gradniki uporabljajo pri realizaciji v telekomunikacijskih in multimedijskih sistemih.
- Študent se seznani s stanjem na področju komunikacijskih vezij s poudarkom na tehnološki izvedljivosti, ekonomski upravičenosti in trendih.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
- projektno delo
Nosilec predmeta:
 |
| Urban Sedlar |
ECTS: 6
Semester: zimski
Univerzitetna koda predmeta: 64239S
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
Operacijski sistemi. Procesi, niti, razvrščanje. Vhodni-izhodne naprave in gonilniki. Hramba podatkov, datoteke, datotečni sistemi.
Medprocesna komunikacija in sinhronizacija. Pomnilnik in upravljanje s pomnilnikom.
Podatkovne baze in transakcije.
Porazdeljeni sistemi.
Virtualizacija in računalništvo v oblaku.
Metode razvoja programske opreme.
Content is divided into the following sections: Operating systems, Processes, threads and scheduling, Input-output devices and drivers, Data storage and file systems, Inter-process communication and synchronization, Memory and memory management, Databases and transactions, Distributed systems, Virtualization and cloud computing, Software development approaches.
Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je študentu podati pregled osnovnih načel in izhodišč za samostojno načrtovanje in razvoj programske opreme v komunikacijskih sistemih. Predmet vključuje področja sodobnih operacijskih sistemov, porazdeljenih sistemov, podatkovnih baz, virtualizacije in načrtovanja programske opreme.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
- projektno delo
Letni semester
februar–junij
Nosilec predmeta:
 |
 |
| Miloš Pantoš | Jerneja Bogovič |
ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64284
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
Sekundarni elektroenergetski sistem, lastnosti zaščitnega sistema, redundanca, osnovne karakteristike relejev, instrumentni transformatorji, zaščita generatorjev, zaščita transformatorjev, zaščita zbiralk, zaščita vodov, digitalna zaščita, sistemska zaščita. Elementi vodenja, podatkovna omrežja, obdelava podatkov, komunikacijske povezave, avtomatizacija v elektroenergetiki, regulacije v elektroenergetskem sistemu, funkcije vodenja (vodenje omrežja, vodenje proizvodnje, nadzor sigurnosti sistema, simulator, ostale funkcije vodenja), organizacija vodenja (nivoji vodenja, konfiguracija in struktura sistema vodenja, povezava s sistemom vzdrževanja), standardi in protokoli, oprema sistema vodenja.
Cilji in kompetence:
Študentje si bodo ustvarili celostno sliko o delovanju sekundarnih elektroenergetskih sistemov s poudarkom na sistemih zaščite in vodenja. Spoznali bodo osnovne fizikalne principe delovanja zaščitnih naprav, razvoj zaščitne tehnike in sistemov vodenja, avtomatizacije, načinov ščitenja posameznih elementov in delov elektroenergetskega sistema v okviru sistemske zaščite. Spoznali bodo vlogo instrumentnih transformatorjev, pomen redundance pri zaščiti, funkcije vodenja, vlogo in razvoj podatkovnih omrežij, obdelavo podatkov, komunikacijske povezave, standarde in protokole.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
- projektno delo
Nosilec predmeta:
| |
|
| Janez Bešter | Urban Sedlar |
ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64271S
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
Evolucija razvoja informacijsko-komunikacijskih storitev. Pregled aktualnih storitvenih področij: komunikacije, informacije, zabava, internet stvari. Storitvene arhitekture in tehnologije za zagotavljanje: operaterskih glasovnih storitev (IP telefonija), operaterskih multimedijskih storitev (IP televizija), internetnih (over-the-top) storitev, spleta, peer-to-peer sistemov in interneta stvari. Računalništvo v oblaku. Poslovni vidiki. Uporabniški vidiki: terminalna oprema, dostopnost, uporabniška izkušnja. Kibernetska varnost na aplikacijskem in uporabniškem nivoju. Regulatorni vidiki, varovanje podatkov in SLA.
Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je študentu podati sistematičen pregled mobilnih tehnologij ter pripadajočih storitev s področja interneta stvari s poudarkom na razumevanju značilnosti, temeljih delovanja ter razvojnih možnostih. Primeren je za zainteresirane študente vseh smeri.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
- projektno delo
Nosilec predmeta:
 |
 |
| Peter Zajec | Danjel Vončina |
ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64268
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 30/45/75
Vsebina:
Uvod v visokofrekvenčne stikalne pretvornike, osnovne delitve pretvornikov ter pregled temeljnih pojmov:
- Kvazi-stacionarno delovanje DC/DC pretvornikov (analiza Vs in As ravnotežja, ojačenje vezja, valovitost izhodnih veličin);
- Obravnava krmilnih in regulacijskih postopkov namenjenih vodenju pretvornika (PWM, phase-shift PWM, DTM, histerezni regulator);
- Obravnava malo-signalnega modela DC/DC pretvornika (prenosna funkcija, delovanje s trganim in ne-trganim tokom); Obravnava osnovnih komponent (močnostni tranzistorji, prožilna in razbremenilna vezja) in obravnava postopkov njihovega načrtovanja; Obravnava DC/AC pretvornikov za pogon električnih motorjev in za uporabo v sistemih brezprekinitvenega napajanja (UPS) ter fotovoltaičnih sistemih (analiza delovanja, modulacijski principi, harmonski spekter);
- Obravnava povratnih učinkov naprav na vir napetosti in breme (ukrepi aktivnega in pasivnega filtriranja, faktorji kakovosti izhodnih veličin);
- Obravnava osnovnih pojmov elektromagnetne kompatibilnosti (izvori in načini razširjanja motenj) in ukrepov (načrtovanje tiskanine pretvornika, kriteriji izbire in izračun elektronskih komponent) za zmanjšanje EM motenj.
Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je študentu posredovati znanje s področja naprav, ki pretvarjajo električno energijo z visokimi stikalnimi frekvencami. Študent spozna topologije naprav in njim pripadajoče podenote, ki so neobhodne za zanesljivo in varno obratovanje. Predmet poda detajlnejši vpogled v delovanje in znanja za načrtovanje stikalnih napajalnih sistemov od izbire močnostnih elementov do njihove optimizacije. Študent spozna osnovne postopke in veljavnost poenostavitev pri izpeljavi matematičnih modelov, pomembnost parazitnih lastnosti vgrajenih komponent in ukrepe za odpravo in zmanjšanje povratnih vplivov na okolico pretvorniške naprave.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
Izbirni letni moduli
Študentje morajo izbrati en (1) modul
Modul A
 |
| Igor Škrjanc |
- Uvod v inteligentne sisteme. Prikaz inteligentnih sistemov v raziskovanju podatkov, modeliranju, razvrščanju v biomedicini, razpoznavanju, vodenju in detekciji napak.
- Osnovne metode nelinearne lokalne optimizacije, s poudarkom na metodah, ki so uporabne v učenju v inteligentnih sistemih in metode nelinearne globalne optimizacije.
- Metode nelinearne globalne optimizacije s primeri: metoda ohlajanja, evolucijskih algoritmov, genetskih algoritmov, metoda delcev, metoda drevesnega iskanja.
- Nenadzorovane metode učenja. Metoda glavnih komponent. Uporaba metode glavnih komponent pri identifikaciji, filtriranju, vodenju in detekciji napak.
- Metode rojenja. Metode mehkega rojenja: metoda mehkih c-povprečij, metod Gustafson-Kessel, metoda možnih c-povprečij, metoda regresijskega rojenja.
- Optimizacija kompleksnosti modelov. Verifikacija in validacija modelov. Eksplicitna in implicitna optimizacija strukture modela.
- Statični modeli. Formulacija na osnovi baznih funkcij. Polinomski modeli.
- Nevronske mreže. Večplastni perceptron. Gaussove nevronske mreže in aproksimacija funkcij.
- Mehki in nevro-mehki modeli. Mehka logika. Tipi mehkih sistemov. Učenje nevro-mehkih sistemov. Ocenjevanje izhodnih parametrov mehkih modelov. Globalna in lokalna estimacija. Različni tipi mehkih regulatorjev.
- Nelinearni dinamični sistemi. Klasični polinomski modeli v nelinearnem modeliranju. Dinamični mehki in nevronski modeli.
- Intervalni mehki modeli in družine funkcij.
- Nadzorovano hierarhično rojenje pri načrtovanju eksperimentov.
- Vodenje nelinearnih dinamičnih sistemov. Vodenje z razvrščanjem ojačenj.
- Vodenje z nelinearnim internim modelov. Vodenje z regulatorjem dveh prostostnih stopenj.
- Nelinearno prediktivno vodenje na osnovi modela. Prediktivno funkcijsko vodenje (PFC) in njegova uporaba na mehkih modelih.
- Prediktivno vodenje na osnovi dinamične matrike (DMC). Prediktivno vodenja na osnovi odziva na stopnico. Prediktivno vodenje na osnovi modela v prostoru stanj.
- Prediktivno vodenje na osnovi nelinearnega modela in optimizacija.
- Adaptivno vodenje in prilagajanje modela. Robustna modifikacija adaptivnih pravil. Modelno-referenčni adaptivni sistemi. Mehki modelno-referenčni adaptivni sistemi.
- Odkrivanje in diagnosticiranje napak na osnovi inteligentnih sistemov.
- predavanja
- laboratorijske vaje
- projektno delo
 |
| Sašo Blažič |
- Strejceva metoda odziva na stopničasto vzbujanje,
- Åströmova metoda z relejem v povratni zanki,
- Metoda s prilagajanjem modela.
- prikazati področje identifikacije sistemov, predvsem dinamičnih,
- izpostaviti problem pristranskosti metod identifikacije v primeru neupoštevanja zunanjih pogojev in/ali neustreznega izbora parametrov metode,
- podati metodo najmanjših kvadratov in prikazati njeno uporabnost na različnih področjih,
- prikazati uporabnost metod za ocenjevanje parametrov dinamičnih sistemov,
- podati metode identifikacije neparametričnih modelov,
- prikazati probleme identifikacije nestabilnih sistemov in probleme identifikabilnosti v zaprti zanki,
- seznaniti slušatelje s praktičnimi problemi identifikacije.
- predavanja
- laboratorijske vaje
Modul E
 |
 |
| Rafael Mihalič | Valentin Ažbe |
- predavanja
- laboratorijske vaje
- projektno delo
| |
|
 |
| Marko Čepin | Miloš Pantoš | Aljaž Špelko |
- predavanja
- laboratorijske vaje
Modul L
Nosilec predmeta:
 |
| Sašo Tomažič |
ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64299E
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
Vidiki varnosti (avtentičnost, zasebnost, tajnost, nezanikanje, dostopnost). Varovanje komunikacijsko informacijskih sistemov (varnostna politika, nevarnosti, avtentikacija, avtorizacija, požarni zidovi, protivirusna zaščita). Pretočni šifrirni postopki. Simetrični bločni šifrirni postopki (DES, IDEA, AES). Asimetrični šifrirni postopki (eksponentna izmenjava ključev, RSA, eliptične krivulje). Zgostitvene funkcije (MD5, SH1). Digitalni podpis. Upravljanje s ključi (overila, overjanje, infrastruktura javnih ključev). Kriptoanaliza.
Cilji in kompetence:
Spoznavanje osnovnih principov varovanja podatkov tako pri prenosu kot shranjevanju in dostopu do podatkov. Spoznavanje nevarnosti in različnih načinov za zagotavljanje varnosti informacijsko komunikacijskih sistemov.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- laboratorijske vaje
Nosilec predmeta:
| |
 |
| Andrej Košir | Janez Zaletelj |
ECTS: 6
Semester: letni
Univerzitetna koda predmeta: 64243E
Trajanje: en semester (15 tednov)
Časovna obremenitev (predavanja/laboratorijsko delo in vaje/samostojno delo): 45/30/75
Vsebina:
Algoritem in numerična analiza (algoritem, časovna in prostorska zahtevnost). Teorija grafov (opis, operacije na grafih, osnovni grafovski algoritmi, izbrane lastnosti grafov). Uvod v operacijske raziskave in optimizacijo. Optimizacijska naloga (formulacija, tipi rešitev, kriterijske funkcije). Linearno programiranje in celoštevilsko programiranje (predstavitev, simpleksna metoda, primeri iz TK). Analiza mreže (maksimalen pretok, minimalna cena, najkrajša pot). Nelinearna optimizacija (gradientna in Newtonova metoda, optimizacija pri pogoju). Markovski verige (klasifikacija stanj, ergodičnost, uporaba). Teorija časovnih vrst in teorija čakalnih vrst (osnovna analiza). Pomembne aplikacije v TK. Optimalnost s stališča uporabnikove interakcije in optimizacija z uporabnikom v središču.
Cilji in kompetence:
Spoznavanje osnov optimizacijskih metod in algoritmov. Spoznavanje osnovnih principov optimizacije in njenih postopkov z aplikacijo v telekomunikacijah. Spoznavanje različnih možnosti optimizacije in racionalizacije procesov ter postopkov v telekomunikacijah. Spoznati razrede optimizacijskih problemov in njihovih osnovnih rešitev.
Metode poučevanja in učenja:
- predavanja
- vaje
Kompetence
Učni rezultati
Specializacija
Naučite se razumeti in uporabiti napredne koncepte spremljanja, delovanja, nadzora in zaščite elektroenergetskih sistemov. Naučite se, kako z uporabo matematičnih in znanstvenih načel oceniti in rešiti zapletene tehnične probleme, povezane z energetiko.
Tehnologija
Napredni elektroenergetski sistemi presegajo informacijske tehnologije in elektroniko. Bili so in so velik del energetskih sistemov. Naučite se, kako učinkovito izkoristiti informacijsko-komunikacijske tehnologije in elektroniko na področju elektroenergetike.
Poslovno
Osvojite razumevanje poslovnega in regulativnega okolja, v katerem delujejo domača in tuja elektroenergetska in komunalna podjetja. Z uporabo uveljavljenih inženirskih načel metodologij boste lahko reševali delovne izzive in sprejemali odločitve.
Odgovornost
Dosežite željene rezultate in se zavedajte njihovega širšega vpliva. Kot inženirji boste nosili visoko raven odgovornosti. Uravnotežite poklicno, družbeno in okoljsko odgovornost, zahteve strank ter njihove družbene in okoljske posledice.
Timsko delo
Elektroenergetski sistem je vsota različnih delov in procesov. Za nastop na najvišji ravni je potrebna skupina usposobljenih posameznikov. S povezovanjem s strokovnjaki z različnih področij boste razvili veščine skupinskega dela.
Komunikacija
Usvojite aktivno pisno in ustno komunikacijo tako na visoki strokovni kot tudi na netehnični ravni, odvisno od ciljne skupine.
24
Prosta mesta za vpis
120
Pridobljene ECTS
8.000€
4.000€
Tuition fee per study year (Reduced for 2024/25)
SL 
EN